05.03.2020
8. marec – mednarodni dan žensk je dan spomina na pretekla prizadevanja žensk ne le za politične, temveč tudi za ekonomske in socialne pravice ter enakopravnost žensk.
V sindikatih opažamo, da se ženske, kljub relativno dobri zakonodaji na tem področju, še vedno soočajo z neenako obravnavo tako pri zaposlovanju kot pri napredovanju, plačilu in pri spoštovanju delavskih pravic. In to kljub visoki gospodarski rasti in dejstvu, da delodajalci danes težko najdejo delavce.
Veliko težav zaznavamo pri usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja, ne le ker skrbijo za otroke temveč vse bolj tudi zaradi oskrbe starejših družinskih članov. Pogosti so primeri predvsem v storitvenih dejavnostih, ko delodajalec od mater, ki delajo skrajšani delovni čas zaradi starševstva, torej z namenom, da bodo več časa preživele z otrokom, razporeja na delo takrat ko jih podjetje najbolj rabi (popoldne, tudi zvečer), kar pa je v nasprotju z namenom tega ukrepa in ni v največjo korist otroka. Ženske so nemalokrat znajdejo v vlogi, ko morajo istočasno poleg otrok skrbeti še za bolne in ostarele družinske člane. Tukaj potrebujemo ukrepe, ki bodo ženske razbremenile kot je uvedba plačanega oskrbovalskega dopusta. Nujna je prav tako vzpostavitev javne mreže izvajalcev dolgotrajne oskrbe, ki bo univerzalna in cenovno dostopna ne glede na materialni položaj posameznikov in družin (po vzoru vrtcev).
Še vedno ostaja težava plačna vrzel in posledično pokojninska vrzel med spoloma. Če pogledamo pretekle podatke Eurostata, vidimo, da je Slovenija še v letu 2010 z 0,9 % razliko v plačah med spoloma veljala za državo z najnižjo plačno vrzeljo v Evropski uniji. Če se ta na ravni EU-27 zmanjšuje, se v Sloveniji vztrajno povečuje. In sicer je v letu 2018, znašala že kar 8,7 % (EU-27; 14,8 %). Položaj žensk pa se ob upokojitvi še bistveno poslabša. Med starostniki imamo v Sloveniji veliko več revnih žensk kot moških. Na drugi strani imamo mlade ženske, ki težko najdejo varno zaposlitev, saj jih delodajalci rajši zaposlujejo za določen čas, v prekarnih, fleksibilnih oblikah zaposlitve. Pogosto jim tudi v primeru da zanosijo, pogodbe o zaposlitvi enostavno ne podaljšajo. Še vedno opažamo, da delodajalci na zaposlitvenih intervjujih iskalkam zaposlitve postavljajo vprašanja vezana na nosečnost in načrtovanje družine.
Težava ostaja tudi izpostavljenost nasilju, spolnemu in drugemu nadlegovanju ter trpinčenju na delovnih mestih, ki se v zadnjih letih kljub ozaveščanju ne zmanjšuje. Prisotni so primeri ko delodajalec od zaposlenih zahteva, da nosijo kratka krila do tega, da jih ni zaščitil pred nasilnimi strankami v strahu pred izgubo strank in dobička.
Ugotavljamo, da ne glede na dober pravni okvir na mednarodni ravni in ravni Slovenije družbena, gospodarska in politična moč ostaja v rokah moških. To se kaže tudi v zastopanosti žensk na najvišjih položajih tako v politiki kot v gospodarstvu. Enakost in enake priložnosti žensk in moških uresničujemo zelo zelo počasi, saj so povezane s kulturnimi normami, stereotipi in spolnimi vlogami, katere je težko spremeniti čez noč. Praksa kaže, da potrebujemo zavezujoče ukrepe, saj se neenakosti same po sebi ne bodo odpravile.
Čestitke članicam ob dnevu žena!
Predsednica SKEI Slovenije
Lidija Jerkič, univ. dipl. prav