16.03.2020
Delavci, zlasti tisti, ki ne vidijo racionalnih razlogov, da še hodijo na delo, so prestrašeni, razdvojeni, počutijo se manjvredne in drugorazredne. Počutijo se, kot da jih država in delodajalci izpostavljajo nevarnosti in da za njih ne velja vse tisto, o čemer vsak trenutek poslušajo v medijih. Sporočilo, ki ga razumejo je, da je kljub vsem besedam kapital pred človekom. Kot vedno.
Vseskozi nas pozivate k odgovornemu ravnanju, osamitvi, izolaciji in skrbi za sebe in druge. Res je, treba je ukrepati, nujno, brezkompromisno. Jasno je, da nekateri ne morejo kar oditi. Jasno je, da potrebujemo zdravstvo, potrebujemo oskrbo in potrebujemo nujne službe. Ničesar pa ne bomo dosegli, če se bo v podjetjih delalo v nespremenjenem obsegu! Nikakor ni mogoče izvajati ukrepov, če je na kupu veliko število ljudi, noben ukrep ne bo pomagal, če se ne moremo izogniti stikom!
Nekateri delodajalci ravnajo odgovorno in že zapirajo vrata ali spreminjajo način dela, nekateri priporočila ignorirajo, z delom nadaljujejo nespremenjeno in celo prepovedujejo dopuste! Nadzor ni mogoč, sindikati jim lahko predlagamo le odklanjanje dela, saj nadzor ne deluje niti tam, kjer je vsem na očeh, če pogledamo trgovine.
Vlada RS naj omeji delovanje podjetij, če ne gre drugače, z izrednimi ukrepi! V interventni zakon, ki se sprejema ta teden je mogoče vključiti dodatne varovalke za delavce, ki ostajajo doma, saj se razmere spreminjajo iz dneva v dan. Pristojni ministri naj pojasnijo delavkam in delavcem, zakaj morajo še vedno delati pol metra od sodelavca brez varovalnih sredstev in v treh izmenah, kjer se srečuje po več sto ljudi naenkrat. Delavke in delavci zahtevajo pojasnilo, zakaj za njih ne veljajo enaka pravila kot za tiste, ki ostajajo doma in kako naj preprečijo širjenje okužbe, če sami niso zavarovani.
V tej situaciji nismo sami, vsi skupaj smo. Zato naj enako velja za vse.
Lidija Jerkič
Predsednica ZSSS