ZADEVA: Pravno mnenje na posredovana vprašanja

V pravno mnenje sem prejela naslednja vprašanja, ki se nanašajo na prerazporeditev delovnega časa. Uporabljeni so bili naslednji viri: Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS št. 42/2002, 103/2007, v nadaljevanju ZDR) in Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije (Ur. l. RS št. 108/2005, v nadaljevanju KPD).

Prošnja za odgovore na vprašanja

Delodajalec XY, ki ga zavezuje Kolektivna pogodba za dejavnost kovinske industrije Slovenije, želi po vzoru ureditve v Astriji pri začasni prerazporeditvi delovnega časa upoštevati polni delovni čas kot povprečni delovni obveznosti v obdobju 24 mesecev.

Vezano na 5. odst. 158. člena ZDR je v KPD, ki zavezuje delodajalca, naslednja določba:

Pri neenakomerni raporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa v primerih, ko to narekujejo objektivni ali tehnični razlogi organizacije dela, se upošteva poln delovni čas kot povprečna obveznost v obdobju 12 mesecev, razen če ni s podjetniško kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca določeno krajše obdobje.

1.      Ali je naprej navedeno po veljavnih predpisih v Sloveniji sploh možno povečati / razširiti t.i. referenčno obdobje na 24 mesecev za upoštevanje polnega delovnega časa kot povprečne obveznosti ?

2.      Kakšna je uporabnost / veljavnost določbe v podjetniški kolektivni pogodbi, ki določa za prej omenjeni primer referenčno obdobje 24 mesecev ?

3.      Delodajalec vztraja na predlogu uvedbe 24 mesečnega referenčnega obdobja in to pogojuje s sklenitvijo podjetniške kolektivne pogodbe nasploh. Ali je takšno ravnanje delodajalca korektno in ali to morda pomeni kršitev pozitivne izvedbene dolžnosti in negativne izvedbene dolžnosti udeleženca KPD po 66. in 67. členu KPD ?

MNENJE - ODGOVORI

Že na samem začetku je potrebno poudariti, da velja za vse subjekte, tako pravne kot fizične, na ozemlju Republike Slovenije pravni red in zakonodaja naše države, ki jo je potrebno tudi v celoti spoštovati, tako glede pravic kot tudi obveznosti. Pravna oseba na ozemlju Republike Slovenije je vpisana v sodni register sodišča v Sloveniji in se je dolžna podrediti pravnemu redu RS, ne glede na dejstvo, kdo je lastnik te pravne osebe. V primeru, da je lastnik »tujec«, so tudi v taki pravni osebi dolžni spoštovati pravni red RS in ne katere koli druge države.

Glede na navedeno in na veljavno zakonodajo, ki nas ta trenutek zavezuje, delodajalec ne more mimo zakonskih določb razširjati t.i. referenčnega obdobja 12 mesecev na 24 mesecev za upoštevanje polnega delovnega časa kot povprečne delovne obveznosti. ZDR je med drugim v 7. odst. 147. čl. in 5. odst. 158. čl. določena omejitev trajanja prerazporejanja delovnega časa. V ZDR je tako določeno obdobje, ki ga je potrebno upoštevati tako pri neenakomerni kot tudi pri začasni prerazporeditvi delovnega časa. Gre za obdobje največ 6 mesecev, ko se za polni delovni čas upošteva povprečna delovna obveznost. Seveda pa je za to omejitev možna tudi izjema, ki jo ZDR predvideva v 5. odst. 158. čl., ki omogoča, da delodajalci, ob obstoju določenih razlogov, s KPD to obdobje podaljšajo na največ 12 mesecev. ZDR jasno napiše v dikciji: »…., ki ne sme biti daljše od 12 mesecev.«. Tudi v danem primeru je KPD to možnost izkoristila in v svoji določbi neenakomerna razporeditev in začasna prerazporeditev v 19. čl. kot obdobje, v katerem je možna prerazporeditev delovnega časa, opredelila 12 mesecev. Glede na zakonske določbe in določbe KPD lahko zaključimo, da je prerazporeditev možna najdalj za 12 mesecev. Po tem obdobju je potrebno ugotoviti, ali je delal delavec več kot znaša polni delovni čas in če je, se to delo upošteva kot delo preko polnega delovnega časa in tudi tako izplača.

Odgovor na prvo vprašanje je glede na navedeno zelo kratek: »Glede na veljavne predpise v RS t.i. referenčnega obdobja ni možno povečati oz. razširiti na več kot 12 mesecev oz. v tem primeru na 24 mesecev za upoštevanje polnega delovnega časa kot povprečne obveznosti.

Določba v 19. čl. KPD ni uporabljiva za primer, ko bi delodajalec želel povečati referenčno obdobje na več kot 12 mesecev, saj jasno opredeljuje, da se upošteva polni delovni čas kot povprečna obveznost v obdobju 12 mesecev, razen če ni s PKP ali splošnim aktom delodajalca določeno krajše obdobje. Navedeno pomeni, da delodajalec lahko referenčno obdobje samo skrajša na manj kot 12 mesecev in ne poveča na več kot 12 mesecev. Zaključimo lahko, da zakon in KP dajeta legalno možnost za prerazporeditev delovnega časa v obdobju od X do največ 12 mesecev.

Odgovor: »Določba v PKP, ki določa referenčno obdobje daljše od 12 mesecev je nezakonita.«

Vztrajanje delodajalca na 24 mesečnem referenčnem obdobju je nezakonito, v kolikor pa le to pogojuje še s sklenitvijo PKP, pa kaže na izsiljevanje in siljenje sindikata v nezakonite odločitve. Ne smemo pozabiti, da sindikat ne more dogovoriti za delavce ničesar, kar ni v skladu z zakonom in KP. V primeru KP pa je potrebno spoštovati hierarhijo tako pravnih aktov kot tudi samih KP.

Odgovor: »Po moji oceni gre dejansko za kršitev obeh navedenih členov – 66. in 67. čl. KPD s strani delodajalca. Tako ravnanje je nekorektno. V kolikor meni, da dela prav, pa se lahko o zadevi obvesti tudi Inšpektorat RS za delo, ki bo podal odgovor, za katerega pa verjamem, da bo identičen našemu«

Delovno razmerje za določen čas se sklene v skladu z 52. členom Zakona o delovnih razmerjih. Če je pogodba sklenjena za določen čas in je v njej določen datum prenehanja, pogodba poteče z dnem, ki je v njej določen. Posebnega odpovedovanja in obveščanja ni treba. V skladu z ZDR delodajalec ne sme skleniti ene ali več pogodb o zaposlitvi za določen čas, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti (tri leta v prehodnem obdobju do 2007). Če je pogodba sklenjena v nasprotju z zakonom, ali če delavec ostane na delu še po preteku časa, za katerega je bila sklenjena, se šteje, da je bila pogodba sklenjena za nedoločen čas. V tem primeru mora ukrepati delavec in opozoriti delodajalca, da je pogodba po 54. členu Zakona o delovnih razmerjih sklenjena za nedoločen čas.